angelique

Nejeverno je gledal v listek, ki mu ga je eden od nižje odlikovanih častnikov na ladji stisnil v roke. Nista se družila veliko, nekaj besed na dan, pa še to se je vrtelo okoli dela. Zakaj mu je podal vabilo na zabavo? Zvečer, v sobi za kajenje, čisto doli v podpalubju, kjer so se zbirali nižji sloji. Proti njim ni imel čisto nič, nekaj ljudi je celo imel za dobre prijatelje. In po nekaj trenutkih, je prišel do sklepa, da so oni verjetno poslali Adama z povabilom. Nehal je misliti na to in se je raje vrnil na delo. Do večera je bilo še kar nekaj časa in ker ta zabava ne bo snobovska, se mu niti urediti ne bo potrebno. Oh, kako je sovražil zategle suknjiče in kravate. Napol odprte rjave srajce in ohlapne črne hlače, ponošeni škornji ter razmršeni lasje. To je bil njegov stil. In takšen se je nekaj ur kasneje, ko je sonce ušlo pod gladino, prikazal na vratih sobe, prej urejene posebej za kadilce. Zdaj so bile mize in stoli potisnjeni proti robu prostora, toda sedelo je samo nekaj ljudi. Večina jih je bila na sredi sobe, kjer je bilo plesišče. Glasba je že igrala in neko dekle ga je prijelo za roko in ga v prvih nekaj sekundah zvleklo med ljudi. Ni se upiral. Raje je temnolasko zavrtel, potem pa skupaj z drugimi padel v ritem in korake. Šele po koncu tretjega plesa, ga je dekle izpustilo in v roko je dobil pijačo, da je z fanti lahko odigral hitro partijo kart. Ni bilo tako zadrto kot z očetovimi prijatelji. Pravzaprav je bilo celo izgubiti zabavno, ker si namreč dobil.."Prav, Will. Izziv." Dean si je z roko potegnil po bradi in pogledal naokoli."Takole bova.. Enkrat v tem večeru ti bom pokazal na neko dekle, ti pa jo moraš brez sekunde odlašanja poljubiti." Will se je nekaj sekund pretvarjal, da premišljuje, potem pa le izrekel na glas, kar je vedel da bo rekel že takoj ko je izgubil."Dogovorjeno." Potem je z velikim nasmeškom vstal in se odpravil po še nekaj pijače in potem nazaj na plesišče. Glasba je igrala naprej in kozarec je bil vedno poln. Nihče se ni več zmenil za soplesalca, za uro ali to, da je jutri delovni dan. Nekaj časa je še užival, potem pa je začutil prijateljevo roko na rami in ta mu je pokazal na neko svetlolasko, ki mu je kazala hrbet. Pomel si je roke, se dekletu približal od zadaj, jo prijel za nežno roko, ter jo zavrtel. Ni se zmenil za njenega soplesalca, ki ga je sovražno pogledal, pač pa je raje njen obrat ustavil takoj, ko je bila obrnjena proti njemu. Kot je veleval izziv, je niti dobro ni pogledal, pač pa se je sklonil k njej in prislonil svoje ustnice na njene.

namrščila se je ter izpod čela pogledala dekle, ki je vso navdušeno stalo pred njo. premerila jo je od glave do peta: če je vredno oditi na neko zabavo ali ne je skoraj vedno ocenila po tem, kakšen človek ji je predal povabilo nanjo. majhna črnolaska brez kakšnih opaznih oblin ni bila ravno tip človeka, s katerim bi se nagel z veseljem družila: prav tako jo je ob živce spravljalo njeno neprestano govoričenje, kateremu nikoli ni bilo videti ne konca ne kraja. komurkoli je bilo torej usojeno da bo postal njen mož... z njim je svetlolaska že vnaprej močno sočustvovala. tudi dejstvo da bo zabava v kadilnici za potnika v drugem in tretjem razredu ji ni ravno ugajala: vonj o poceni cigaretah ter nizkokakovostnem tobaku jo je več kot spravljal o živce. pa vendar jo je nekaj, česar preprosto ni znala razložiti, močno vleklo na to plesno zabavo. nekaj v njej ji je prigovarjalo, da se mora spraviti iz teh zategnjenih večernih oblek, se prepustiti ritmu življenja ter saj eno noč na tej prestižni ladji izkusiti njen najmanj luksuzen (a zato najbolj zanimiv) del.
takoj ko se ji je uspelo znebiti rjavolase klepetulje ki je bila milo rečeno še hujša kot ona sama - čeprav je tudi nagel prav dobro znala vrteti jezik - je na stežaj odprla vrata svoje omare iz mahagonijevega lesa ter se zazrla v njeno notranjost. vedela je da na to zabavo ne bo prišla brez zapletov, a nikoli si ne bi mogla misliti da bo pomanjkanje pravih oblek za to priložnost tisto, kar jo bo oviralo. same preklete elegantne zategnjene večerne obleke... je pomislila sama pri sebi ter komaj slišno zamrmrala nekaj kletvic: pa je kljub temu jezo na njenem obrazu nadomestil poreden nasmešek. v roke je vzela škarje ter lahkotno jesensko krilo in v nekaj trenutkih je v rokah držala pregrešno kratko črno oblekico, ki jo je oblekla k rdečim visokim petam. preveč provokativno? to je bil njen večer in vedela je, da bodo vse oči uprte vanjo. in v njen globoki dekolte.
hladen zrak poletne noči jo je zaobjel ko je stopila iz svoje tople kabine in veter je na vsake toliko časa lahno privzdignil robove njene oblekice. bila je prav vesela, ko je končno prišla na 'kraj zločina' ter se je lahko zavrtela v ritmih plesne glasbe. komaj je priplesala do pulta s pijačo, že ji je nek temnolasec v roko porinil kozarec vodke in angel ga je, takoj ko je izpraznila ponujeno, odvlekla nazaj na plesišče. ni minilo dolgo časa, preden je alkohol stopil v njeno glavo in preden je na svojih ustnicah začutila najprej nežen, potem pa vedno bolj strasten poljub. ugriznila je fantovo ustnico ter s svojo roko nežno začela razčesevati njegove lase. ni imela pojma kdo je, a v tistem trenutku ji je bilo vseeno. za trenutek se je ustavila ter mu zazrla v oči. za vraga... "will?" je rekla bolj presenečeno kot zgroženo ter za trenutek se ji je zameglilo pred očmi. zgubila je tla pod nogami ter padla v naročje človeka, s katerim je odraščala kakor da bi bil njen brat. Izgledala sta kakor da bi ravnokar zaključila s plesom tanga zato njen padec ni predstavljal večje atrakcije za občinstvo. oklenila se ga je okoli vratu ter premagovala željo po tem, da bi ga znova poljubila. nikoli ga ni videla v tej luči, a tistega večera se ji je zdel tako zelo privlačen...

angelique

Poljubljal jo bo nekaj sekund, potem pa se z opravičilom, da jo je za nekoga zamenjal, umaknil. To je sklenil, ko je slišal izziv. In dekle ga mogoče ne bo oklofutalo in naščuvalo soplesalca nanj. Toda vse se je spremenilo takoj, ko je ugotovil, da ima svetlolaska okus po sladkem sadju in nežne ustnice, od katerih se je nemogoče ločiti. Naredil je še majhen korak naprej, ter izničil razdaljo med njunima telesoma. Izpustil je njeno roko, da jo je lahko objel okoli pasu in jo dvignil, da je bila za kakšen palec oddaljena od tal. Tako mu je bila bližje. Nič od tega ne bi naredil, če mu sama nebi z rokami zašla med lase, kar je naravnost oboževal in ga ugriznila v ustnico, kar ga je dodatno vzburilo. Še ustavil se ne bi, če se ne ona umaknila od njega. Zazrl se je v velike modre oči, ki.. jih je poznal že leta in leta! Glas njegove sestre ga je zdramil iz nekajsekundnega transa. Roke je, kakor da bi se opekel na njej, hitro odmaknil, kar je bila napaka. Lahko bi padla, ampak k sreči je pristala v njegovem naročju. Ponovno. Spet je ovil roke okoli nje, toda tokrat ker se je čutil dolžnega poskrbeti za to, da ne bo pristala na tleh. »Angel, tako zelo..« Sredi stavka je utihnil, saj bi se skoraj mastno zlagal. Ne, čisto nič žal mu ni bilo tega poljuba. Pravzaprav, bi ga z veseljem ponovil. Prekleto, Wil! Alkohol ti je stopil v glavo! Toda naj se je v mislih še toliko karal, iz ust ni bil sposoben spraviti laži. Mogoče, ker svoji družini ni nikoli lagal. »..si se spremenila. Kdaj?« je vprašal, ko je ugotovil, da je ne more videti kot svojo mlajšo sestrico. Vsa leta sta bila skupaj, se igrala, učila.. Nikoli ni o njej mislil ničesar nespodobnega, zdaj pa si teh misli ni mogel zbiti iz glave. Še naprej bi strmel v oči, ki so mu vztrajno vračale pogled, če ga ne bi nekdo sunil v hrbet, da se je zaradi popitega alkohola malo opotekel. Refleksno je stisnil Angel k sebi, zaradi gneče pa so njegove ustnice spet pristale na njenih. Bil je zoprn občutek, ko veš kaj počneš, vendar si ne moreš pomagati. Vedel je, koga poljublja, pa vendar je užival kot že dolgo ne. In ni mislil nehati, pa naj je bilo še tako napak. Eno roko je z njenega pasu prestavil na bok, potem pa na zadnjico, ter jo stisnil k sebi. V ozadju glave je slišal glasbo, pa tudi alarmni glasek. »Če naju vidijo..« je tiho zamomljal med poljubom, ter čelo prislonil na njeno, roke pa so se umaknile na spodobno mesto, na njen pas.

kaj za vraga počneš, angelique smith?! ni bilo prvič da ji je njej notranji nadležni glasek naročal, kaj mora narediti. velikokrat se ji je dozdevalo da sliši šepetanje nekoga v njeni glavi ki nadzoruje njene gibe, opazuje njena dejanja in naskrivaj posluša besede, ki so večinoma preden bi jih lahko premlela v mislih zletele iz njenih ust. ta glas je bil njena vest, ščitil jo je pred tem da bi naredila kakšno večjo neumnost - pred manjšimi je preprosto ni mogel zavarovati. a tokrat je njen notranji glasek kričal, se drl nanjo kakor da bi želela skočiti s pečine. in njeno tveganje v primerjavi s tem kar je počela sedaj sploh ni bilo tako zelo veliko. odtrgala se je od williama, a že po nekaj sekundah pristala v njegovem naročju. spet. "jaz..." je presenečeno zamrmrala ko se je temnolasec odločil odpreti usta in izreči nekaj nepomembnih ter nepotrebnih besed. zkaj bi govorila ko pa se lahko... ne. to ni bilo prav, to je bilo resnično narobe. pa vendar je v svojem bistvu vedela, da je uživala v prepovedanem sadežu, ki sta ga ravnokar skupaj utrgala in zaužila v vsej njegovi sladkobi.
"misliš na obleko? ja, za danes sem se preoblekla v cipo," je rekla z nasmehom na obrazu ter se počutila dokaj varno, kajti ta nasmeh bi za lažnega lahko prepoznali samo ljudje, ki so jo zelo dobro poznali. ja, in fant s katerim si odraščala te niti malo ne pozna, kajne? sovražila je trenutke ko je njena vest postala sarkastična. postavila jo je naravnost pred kruto resnico in to je angie spravilo na trdna tla - to se je včasih občutilo kakor da bi z obrazom udarila ob beton. in čeprav je vedela da je njuno početje v vseh pogledih nesprejemljivo se ga ni otepla ali ga vsaj poskusila odriniti od sebe, ko ju je množica zopet potisnila skupaj ter so se njune ustnice zaradi pritiska mnogih plesočih teles zopet združile.
slišala je kaj je zamrmral v trenutku, ko se jim je uspelo za sekundo ali dve ločiti in tudi sama je trenutek izkoristila za govorjenje. "saj to ni narobe, ne? biološko med nama ni nobene sorodne vezi, ha? torej je vse vredu?" da, angel je vedno iskala uteho v brezpomenskem blebetanju. a tokrat so imele njene besede dejansko globlji pomen. ni bila njegova biološka sestra. njuni poljubi so bili sprejemljivi in sama sebi je dala dovoljenje, da s svojim početjem nadaljuje. pa vendar sta bila smithova za vse ostale potnike na ladji in kar je bilo v tem trenutku bolj pomembno za vse udeležence te nizkorazredne zabave s poceni alkoholom - ki ga je angel mimogrede popila veliko preveč - še vedno brat in sestra. a le kaj je tisti večer williama naredilo tako prekleto privlačnega? njegove ustnice tako voljne in mehke, roke tako močne in mišičaste? "ne bodo naju videli. ne smejo naju videti. mislili bodo da sem poredna punčka," je spregovoril alkohol iz ust brhke svetlolase lepotice, ki je nežno poljubila willov vrat ter z majhnimi poljubčki posipala njegovo kožo vse do leve ključnice. "kaj za vraga počneva...?"

angelique

Cipo? Ne, njemu se ni zdelo tako. Bila je čudovita. In kar je bil še en dokaz, da se mu je verjetno popolnoma zmešalo. Poznal se je in vedel je, da bi ob vseh normalnih okoliščinah svojo ses.. Angel pokril in jo odpeljal v kabino. Vendar je zdaj hotel to krilo samo še dvigniti in videti, kaj skriva pod njem. Za njen nasmešek, za katerega je vedel kako prisiljen je bil, se ni preveč zmenil, ko pa so njegove misli divjale, vendar se vedno znova vračale k njej in njenim ustnicam. Je bila tako sladka tudi drugod? Prekleto, moral bo ugotoviti, vendar – pa naj si je še tako želel – se ni mogel kar spustiti na kolena in preveriti. Najraje bi preklel svoje samoobvladovanje in vest, pa še kaj druga, toda najbolj to, da nista bila res v sorodu. Potem bi se bil mogoče celo zmožen ustaviti. Vendar je poudarila njuno kri, ki ni bila ista in počasi je prikimal. »Nobene. Ampak to ve samo naša družina.« Če bi izvedel kdo drug, bi bil to grozen škandal, za katerega bi kmalu izvedeli vsi na krovu, pa še cel svet, ko ladja pristane. Tega pa ni smel dopustiti. »Ne smejo in ne bodo sta dve različni stvari.« je komaj slišno zamomljal, vendar ni točno vedel zakaj je to omenil. Iz njegovih ust se je izvil val tihih kletvic v angleščini, francoščini in nazadnje tudi v italijanščini, vendar mu je z poljubi na vrat zmešala glavo in bal se je, da bodo otrdino v hlačah opazili tudi drugi. »Nič. Še..« Prijel jo je za rame in jo nežno odrinil, da jo je lahko prijel pod koleni in dvignil v naročje. Globoko je zavzdihnil, potem pa se odpravil proti prijateljem in ostro pogledal tistega, ki mu je naložil izziv. »Vedel si!« ga je okrivil, vendar se je zraven nasmehnil, kot da ni bilo nič takega. Zmajal je z glavo in jo malo potežkal v rokah. »Pijana je. Odpeljal jo bom v kabino.« je pojasnil in potem stopil proti zadnjim vratom, kjer je bila bližnjica do 1.razreda, ob enem pa sem niso hodili, saj so bili vsi iz nižjih slojev. Odrinil je težka bela vrata in stopil na neosvetljeno palubo, naredil tri korake in izpustil Angel. Ter jo takoj naslednjo sekundo pritisnil ob steno. Teh nekaj trenutkov, ko je ni poljubljal, ker jima je priskrbel alibi, je bilo mučnih in moral je nadoknaditi. Kar malo grobo jo je zgrabil za stegna in jo dvignil, da je morala oviti noge okoli njegovega pasu. Ti sloji oblek, ki so jo ločevali so bili čisto preveč. Morala sta priti do kabine enega od njiju.