cassie

Postelja je tisti trenutek izgledala zelo privlačno. Mikalo ga je, da bi se po dolgi izmeni zleknil nanjo in zaprl oči. To si je želel, že odkar je danes stopil za krmilo Titanika. Včeraj je bila nora zabava in prijatelji ga niso spustili v sobo, brez prijetne vrtoglavice in občutka, da ti je vseeno pa če se ladja potopi. Toda vrtoglavica se je tega jutra spremenila v grozen glavobol in tako ga je vleklo skupaj, da mu je bilo res vseeno če ladja potone, dokler bo on lahko v miru spal. In k sreči je bilo zdaj konec, oče je vzel čolniček v svoje roke, sam pa je odšel v svojo spalnico in se kot vsakič namrdnil. Bila je tako.. nakičena in osvetljena. Vendar z udobno posteljo, ali pa se mu je tisti trenutek samo tako zdelo zaradi utrujenost. Najhuje od vsega je bilo, da še ni mogel iti spat. Moral se je preobleči in v bar. Bil je namreč dogovorjen z.. Še sam ni mogel verjeti, toda Cassie je bila njegova sestrična. In misel nanjo ga je takoj obudila. Ko bi bila ta čustva vsaj pozitivna, tako pa je bil nanjo le jezen. Kdo bi mu zamiril, njen poklic ni bil niti najmanj privlačen. Vsaj zanj ne, za njegove prijatelje pa. Z tihimi kletvicami se je torej preoblekel in se napotil po stopnišču navzdol, do bara kjer je delala kot natakarica. Takoj jo je zagledal. Seveda, ko pa je bila večina moških v prostoru z pogledom kot prikovana nanjo. Nehal je zapirati prehod in se usedel na barski stolček, ter počakal, da se mu je Cassie približala."Viski. In nekaj kar boš pila ti." Kolikor je vedel, natakarji niso smeli piti brez da bi plačali. In če je nameraval kramljati z njo, bolje da to počneta ob pijači."Pa nekaj minut odmora si vzemi." je še dodal in se kislo nasmehnil.

cassie

Ostro jo je pogledal, tako kot je bil navajen pogledati mlajšega brata in sestri pred leti, ko so bili še v planicah. In z tem pogledom je vedno jasno sporočal svoje odločitve, ki niso dopuščale ugovorov. V tem je bil že pravi mojster in delovalo je tudi zdaj. Še dobro, vadil ga ni že kar nekaj časa. Na tej ladji se je namreč samo smehljal. Zdaj mu ni bilo prav nič do prijaznosti. Ne zraven Cassie, ko je bilo vse kar je čutil jeza. Imela je tako kratko oblekico.. Najraje bi jo povsem prekril z kakšno elegantno obleko in jo poročil. Tako bi ga končno nehala mučiti vest. Toda njegov oče ni vedel, da se je Will pred nekaj leti pogovarjal z maminim bratom. Zato bi tudi čudno gledal, če bi neko natakarico tako hitro poročil v tako visoko družbo. Sploh, ker je preziral nekatere sorodnike od svoje boljše polovice. Toda zdaj to sploh ni bilo glavno. Najprej je moral poskrbeti, da bo naredila temu umazanemu poslu konec. Sladko se je nasmehnil, ko je prinesla viskija in vzel oba kozarca. »Hvala. Ampak.. ne bi raje vzela kakšnega martinija?« je vprašal in naredil požirek. Viski so ponavadi pili gospodje, ženskam je pripadala elegantnejša pijača. In ni hotel, da jo kdo vidi z tem kozarcem v roki. Če namerava popraviti njen sloves, lahko začne že kar zdajle. »Premišljeval sem..« je počasi začel, ko si je vrgla lase čez ramo in z privzdignjeno obrvjo jo je pogledal iznad kozarca. Tega je odložil in se čez ramo ozrl, ter naletel na kup pijančkov, ki so buljili vanjo. Toda njegov pogled, isti kot ga je prej podelil njej, je povzročil takojšnjo reakcijo. Vsi se začeli gledati v svoje kozarce ali pa se pogovarjati in Will je bil prepričan, da ne bodo več pogledali proti njima. Vsi na ladji so ga poznali, zbujal je strahospoštovanje. Da, imela bosta mir. »Razmišljal sem, da bi šla nocoj z mano na neko operno prireditev. Nič posebnega. In tudi za jutri ne delaj načrtov, saj bo neka večerja, ki jo pripravlja gospa Walles. Potrebujem spremljevalko in vem, da boš z veseljem šla.«