Spet je segla v roko neznancu in se prijazno nasmehnila že stotič v tistem dnevu. Odkar je prestopila prag Titanika, je bila oblegana s uglednimi možmi, ki so se ji predstavljali in kramljali o raznih poslih ter njihovimi ženami, ki so brezbrižno opravljale ostale soptonice. Brata in sestro je izgubila takoj, ko je odšla iz sobe v kateri so bili nameščeni. Bila je hvaležna očetu, da sta z mamo otrokom priskrbela to potovanje in jim dala novo priložnost v Ameriki. Kljub vsemu se mora na veliko stvari še navaditi, naprimer te trapaste korzete, ki jih mora nositi kot predstavnica prvega razreda. Ko je končno prišla iz gneče ljudi, ki so se gnetli da bi jo spoznali, je stopila do začetka palube. Na rokah je imela nadete bele rokavice, kot je bilo pričakovano od ugledne gospodične, ki jo je sedaj predstavljala. Roke je položila na ograjo ter se rahlo naslonila čez, ko je zaslišala opozorilo, znanega glasu, ki je pripadal njenemu bratu. Obrnila se je in govorila z neko prefinjenostjo, »Veš, če me za pet minut pustiš samo, ne bo nič hudega, ne bom te povedala mami in očetu«.Čeprav tega nista povedala naglas, je vedela, da sta mu naročila naj pazi nanjo in na mlajšo sestro. Ni razumela zakaj, saj je bila Rose popolnoma samostojna že kakšna tri leta. »In če mi boš ves čas takole sledil po ladiji imam občutek, da bom prekočila to ograjo,« se je malce pošalila, na obrazu pa se ji je prikazal prisrčen nasmešek.

Ob Georgovih besedah je le zavila z očmi in globoko zavzdihnila, »George, nisem več stara pet let, zadnja tri leta živim sama.« ni govorila povezano vendar je naštevala dejstva. In kolikor je imela rada svojega brata, jo je njegovo zaščitniško obnašanje spravljalo ob živce.  Tako je bilo že od malega in bog ne daj, da bi si petletna Rosie opraskala koleno, to so doma obravnavali, kot da bi izgubila celotno nogo. »In ko smo že pri stvareh, kaj je za koga zdravo,« z desnico je razpihala oblaček dima, ki ga je spustila njegova cigareta, »to, definitivno ni na zdravi listi,« se je namrdnila. Če je že on njej tako pridigal o zdravju, njej ki tako ali tako živi zelo zdravo, bo tudi ona njemu namenila nekaj krepkih. Čeprav je tudi sama zopet zavzela kajenje, mu tega ni želela priznati, saj je vedela, da bi potem morala sedeti skozi neštete ure in poslušati, kako je to slabo zanjo, da si uničuje življenje in podobno. Rose ni razumela, zakaj je bil tak škandal, če so ženske kadile, toda če predstavnik močnejšega spola ni imel v ustih cigare ali pipe je bil reva. Zaradi želje, po provociranju svojega brata, je Rose malce privzidgnila svojo obleko in previdno stopila na prvo letvico ograje, da je pa vse bilo še bolj provokativno se je za dobro mero nagnila naprej, »Hej George, letim!« je zavpila, tako da se je kaj nekaj pogledov vprlo vanju. Možje, ki so očitno uživali v pogledu, so se smejali, ženske pa so seveda takoj začele opravljati, češ da se to ne spodobi za nekoga, ki je v prvem razredu.

Z besedami o samostojnosti ji je stopil na živce in morala mu je zabrusiti nazaj, »Jaz da ne kažem samostojnosti?!« vedela je, da dela sceno a jo je popolnoma sprovociral »Jaz, ki sem pri devetnajstih imela maturo in top službo v državi, brez, da bi me mama in oče financirala? Jaz, ki za razliko od vaju s sestro, živim sama, na svoj račun?!« njen glas, ki je bil običajno miren in tih, je bil sedaj nabit z jezo in glasen. Bila sta prava atrakcija na palubi in marsikdo bi lahko pomisli, da je to kakšna predstava. Vedela je, da bo nastradala, saj to ni primerno obnašanje za damo prvega razreda, a v tem trenutku ji je bilo vseeno. Vseeno ji je bilo za ugled, kakršnega sta želela mama in oče dati njihovi družini. Že tako se ni marala pretvarjati in če ji bo George še naprej tako težil, je vedela, da bo zanalašč počela vse, da ga bo sprovocirala. »In če ti, George James Knightley, ki še vedno živiš na račun mamice in očka, lahko sprejemaš odločitve o sebi, jih lahko tudi jaz!« malo je mankalo, da mu nebi primazala mastne zaušnice, a je vseeno ga malce porinila nazaj. S tem je zaključila svojo sceno in ko je opazila množico, ki jo je opazovala jim je namenila rahel priklon.
Še vedno je stala na ograji ter roke ob bokih dvignila v horizontalno pozicijo, »george, temu se reče uživanje v življenju, lahko bi ga kdaj poskusil,« se je zasmejala. Resnično je občudovala vso pozornost, ki sta jo dobila. Predvsem pa to, kako je George izpadel, da ne more krotiti niti lastne sestre. Čeprav jo je včasih prestrašilo, ko jo je brat poklical s polnim imenom jo je v tem trenutku to neizmerno zabavalo »če te že tako moti, da sem tu, me pa spravi dol,« nastala situacija jo je vedno bolj nadajala z adrenalinom. »naj gledajo, imajo vsaj kaj za videti,« je dejala, medtem ko je precej očitno pomežiknila moškemu, ki mu je pripisala pozna dvajseta leta. Ker jo je George tako, neprijazno odpisal prej s pridigo o samostojnosti, ji je bil sedaj ugled družine na zadnjem mestu, »rajši sem kmetica, kot pa tvoja sestra.« pljunila mu je pred čevlje in v njenih očeh je bilo vidno da se ji gabi. Vedela je da so ga besede zabolele toda v tistem trenutku ji prav nič ni bilo žal.

»Nikoli nisem prosila za tvojo pomoč.« bilo je res, vse v njejem življenju je moralo biti pod kontrolo. Zato je bila še toliko bolj hvaležna, ko jo je oče vpisal v boks, saj je lahko vso to frustracijo nekako spravila iz sebe. Ko je v usta si vtaknil nov čik, mu ga je Rose s silo iztrgala iz ust, ter ga vrgla preko ograje v morje. »Hm... mogoče si spregledal, vendar sem najboljša oblikovalka v državi in vrjetno tudi edina na tej ladji,« je dejala, kot da je bila to najbolj očitna stvar in po eni strani je bila. Bila je na naslovnici revije v novi zelandiji, prav tako pa so jo že mnogo prej vabili v druge firme. »In jaz, za razliko od tebe, vsaj počnem nekaj od česa imajo drugi korist.« tako jezna še nikoli ni bila nanj. V tem trenutku, bi mu najraje v priči vseh poslala metek skozi glavo. A je le jezno z nogo brcnila ob tla.
Ugh, kako zategnjen je znal biti njen brat, vedno natanko poslušati mamo in očeta. Rose je z levico kazala kar naj govori še tako naprej v tri krasne, saj njej ni bilo mar. »Oprosti, ampak se grem stavit, da bom prej imela resno zvezo kot ti, čeprav nisem tako zadrgnjena in se kdaj rada zabavam,« želela je in tudi bo, izpolnila očetovo željo, toda bolj ko jo bo George priganjal h temu, slabše bo. Tako je že od malega, če so jo pustili na miru, je z veseljem opravila neko stvar, ko se ji je zazdelo, toda bolj ko so ji tečnarili, bolj je odlašala. »Pomagajte mi, pomagajte!!« je začela kričati in kriliti z rokami ter nogami, ko jo je George na silo potegnil na tla. »Prav sem pa vlačuga,« je skomignila z rameni, nikoli se ni menila katero vrsto znamke so ji ljudje nalimali na hrbet, še posebaj ne njen brat, »te vsaj dobro zaslužijo toda to bi tako ali tako moral vedeti, glede na to, da so one edine s katerimi lahko spiš.« kotički njenih ustnic so se ukrivili v zloben nasmešek. Noge je kar vlekla za seboj, ko jo je George tako nemilostno vlekel po hodniku, nato pa je v hrbtu začutila skelečo bolečino, ko jo je potisnil ob steno, »Ne bom umrla če me za petnajst minut pustiš jebeno samo,« govorila je bolj potiho, vendar je še vseeno sikala. »Misliš, da si kaj boljši od mene? Nisi dragec, tudi ti si le del maminih in očetovih iger ter želje po bogastvu,« prijela ga je za rame in ga potisnila stran od sebe. Nejevoljno si je popravila korzet, ki jo je že tako preveč stiskal na vseh ne pravih mestih. Obraz se ji je zresnil in dvignila je glavo. Spet je bila gospodična prvega razreda.

Njegove besede so ji odmevale v glavi in zanjo so bile to besede predaje. »Če bi bil ti na mojem mestu se ne bi imel s čim hvaliti, ker ne znaš iskoristiti talenta.« je odvrnila. Vedela je, da sta z bratom vedno imela takšne spore, a tako velikega in javnega še ne. »seveda, da ne boš, ko pa veš da vem več o njih kot ti,« no to morda ni bilo popolnoma res, morda pa tudi. Saj na koncu koncev je bila ona uspešna oblikovalka, on pa le spremljevalec deklet. »Si morda pomislil, da sem jaz tista, ki pusti njih in ne obratno?« večino moških, s katerimi je bila, je motilo da je Rose kljub temu, da je bila vezana z njim, še vseeno hodila na zmenke z drugimi.  Rada je imela svojo svobodo, sedaj ko je bila še mlada in se nikakor ni imela namena vezati z nekom, samo zato, ker so to od nje pričakovali njeni starši. »In koliko punc si že ti imel v svojem življenju, gospod I-know-everything-about love?« je dejala zdolgočaseno. Ob še eni cigareti, ki si jo je vtaknil v usta je Rose le zavila z očmi, »Oprosti, toda jaz to počnem zaradi užitka ne zaradi denarja. In se grem stavit, da je v moji postelji pristalo več deklet kot v tvoji,« njene zadnje besede, so bile tiste, ki so ji starši zabičali naj jih nikoli več ne uporablja. Ozrioma naj ne uporablja katerihkoli besed, ki bi lahko namigovale na njeno drugačno spolno usmerjenost. Zato je še tako bolj uživala, ko je videla kako je George popolnoma pobesnel.
Sedaj že ni več vedela, ali je bil samo neumen ali se je le norčeval iz nje, »Vem da bom umrla nekega dne in tudi ti boš, toda do takrat bom živela po svojih pravilih in ne po nekem pravilniku obnašanja, ki sta ga določila naša starša,« je zopet zasikala. Popravila si je svoj klobuk, »oh ne skrbi, bom že poskrbela, da se v času potovanja ne bova več srečala, tako da tvoja skrb, do tega kako se bom obnašala do tebe sploh ni pomembna,« je dejala z nasmeškom nato pa se na petah obrnila, ter odšla v notranjost ladje.