“The more you praise and celebrate your life, the more there is in life to celebrate.”.

Že ko sem bil majhen sem velikokrat gledal v zvezdnato nebo, ter sanjal o svoji veliki slavi, ki bo nastopila nekega dne. Te navade se nisem odvadil, še več, sedaj sem to počel vsak večer pred spanjem. Vsedel sem se na lesen stol, ki je bil na verandi naše hiše, ter sanjal. Prav to počnem v tem trenutku. Zvezde se vidijo še jasneje, kot ponavadi, luna pa je bližje kot kdajkoli. Ponavadi sem sanjal, o svojih veličastnih dneh, sedaj pa se sprašujem, če je to ta slava, ki sem si jo želel. Občutek dobre volje v meni narašča in nasmeh na mojem obrazu se mi veča. Oče je postal kapitan največje, nepotopljive ladje na svetu. V mestu sem bil sedaj prava zvezda, vsi so me poznali. Jutri bo Titanik odrinil, hiša je skoraj prazna, pohištvo prekrito z belimi rjuhami. V glavi se mi začnejo oblikovati verzi, ki jih bom kasneje prensel na papir, vendar sedaj še malo uživam v večeru. Pomislim na vse. Na mamo, brata in sestri. Starejši brat bo so pilot, najstarejša sestra je zdravnica, mlajša sestra bo opravljala delo nadzorne plovbe in jaz... jaz bom nadzornik motorjev in podobnih reči.
Naenkrat se v moje misli prikradejo spomini. Prvo na kar pomislim je kako sem se z bratom neprestano prepiral. Vendar to počnejo vsi bratje, kajne? Potem se pojavi nasmejan obraz ljubeče mame ter z njo oče, ki je bil včasih strog, vendar mu je bila družina vedno na prvem mestu. Nadaljujejo se spomini na mojo šolo, v kateri sem bil vedno odličen. Naslednji spomin ga je rahlo zabolel. Spomnil sem se je svoje, sedaj na žalost pokojne zaročenke, ki je umrla zaradi neznane bolezni. Minilo je že leto dni, vendar mesrce ob spominu nanjo še vedno zaboli. Vendar vseeno, moje življenje ni bilo nikoli preitrano zanimivo, dokler ni oče nekaj tednov nazaj oznanil svoj položaj na Titaniku. Sedaj ne mine niti en sprehod po mestu brez da bi prijazni meščani postavljali vprašanja in se nasmihali.
Vrnem se nazaj v sedanjost. Upam da se bo moje življenje spremenilo, da je Titanik moja enosmerna vozovnica v raj, iz katerega se nemislim vrniti. Tega družina še neve, vendar nameravam ostati v ZDA in tam začeti novo življenje.